Nedavni predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v letu 2025 je med slovenskimi kmeti povzročili veliko zaskrbljenost glede njihove izključenosti pri kmetijskih politikah. Nove smernice lahko poslabšajo njihovo finančno stanje, konkurenčnost in trajnost kmetijske dejavnosti. Izpostavljajo nekaj problematičnih točk:
- Prenos kmetijskega svetovanja pod okrilje ministrstva:
Predlagana je ustanovitev Uprave za svetovanje in razvoj, ki bi kmetijske svetovalce iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) prenesla pod ministrstvo. To bi zmanjšalo sredstva KGZS za 11 milijonov evrov, kar bi lahko vplivalo na kakovost svetovalnih storitev za kmete. - Spremembe v zakonodaji o kmetijstvu in gozdarstvu:
Nevladne kmetijske organizacije opozarjajo, da predlagane spremembe ogrožajo prehransko varnost države, slabijo kmetijski in gozdarski sektor ter zmanjšujejo dostojanstvo kmetov. Prav tako menijo, da se reforma pripravlja brez ustreznega upoštevanja mnenj kmetov in potrošnikov. - Spodbujanje ekološkega kmetovanja:
Povečanje deleža ekoloških kmetij na 25% do leta 2027 so mnogi ocenili kot nerealen cilj. Trenutno ekološko kmetovanje predstavlja približno 11% vsega, zato obstaja skrb, da bi morala država v EU plačevati kazni, če cilji ne bodo izpolnjeni.
- Spremembe v sistemu plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD):
Predlagana je ukinitev fiksnega dela plačila pomeni, da bi bila plačila odvisna le od točk, ki jih kmetijsko gospodarstvo prejme za obdelavo površin na območju OMD. Višja vrednost točk bi bila dodeljena kmetijam z večjim številom točk in tistim, ki redijo travojede živali. Kmetje izražajo zaskrbljenost, da bi takšen sistem lahko neenakomerno vplival na različne tipe kmetijskih gospodarstev. - Izključitev sektorja žit iz proizvodno vezanih plačil:
V predlogu strateškega načrta Skupne kmetijske politike (SKP) je sektor žit izključen iz proizvodno vezanih plačil, kar je za kmete, zlasti v severovzhodni Sloveniji, nesprejemljivo. Kaže se potencialno negativen vpliv na poljedelske kmetije in posledično tudi na živinorejske kmetije v regiji. - Pomanjkanje finančnih kalkulacij za nove ukrepe:
Kmetje opozarjajo, da predlog strateškega načrta SKP vsebuje intervencije, kjer zneski na hektar niso znani, prav tako pa manjkajo potrebne kalkulacije za izračun posameznih ukrepov. Vse to kmetom otežuje vključitev v soodločanje in onemogoča njihovo podajanje pripomb na finančno neovrednotene predloge. - Dodatne zahteve slovenskih kmetov:
Kmetje so izrazili tudi zahteve po oprostitvi plačila komunalnega prispevka za vse kmetijske objekte, uskladitvi subvencij z inflacijo, spremembi učnih načrtov v šolah za objektivno učenje o pomenu kmetijstva, izplačilu kuponov CO₂ za absorpcijo z rastlinsko pridelavo ter spremembi zakona o zaščiti živali, zlasti glede instituta pooblaščenega prijavitelja.
Podporni viri: Ministrstvo za kmetijstvo, KGZS, Večer, Gorenjski glas, Pomurski vestnik, Nova24Tv;
Morda vas zanima tudi:
1 komentar
Pingback: Kmetijski sektor Slovenije pod ukrepi EU - KO Slovenije