Slovenija in Estonija sta dve močno gozdnati državi, saj gozdovi pokrivajo več kot 50% njunega ozemlja. Kljub tej skupni značilnosti se njuni lesni industriji precej razlikujeta po strukturi, obsegu predelave, izvozni usmerjenosti in dodani vrednosti.
Gozdovi in lesna industrija – primerjava:
(podatki za leta 2022-2023; za Slovenijo niso vsi na voljo)
V zgornji primerjavi lahko opazimo, da Estonija izstopa z močno razvito lesno predelovalno industrijo in visokim deležem izvoza, medtem ko Slovenija iz lesne industrije ustvari precej manjši delež BDP.
Poslovno podporno okolje Estonije
Seveda bi bilo krivično soditi, da smo v Sloveniji zaspali le pri lesno-predelovalni industriji, saj tudi v Estoniji to področje – tretje od njenih najmočnejših – uspeva v močni sinergiji z ostalimi paradnimi konji:
- Informacijska tehnologija in digitalne storitve: Najmočnejši sektor v Estoniji, z znanimi podjetji: Skype, Bolt, Wise (ex TransferWise), Pipedrive. Država je pionir na področju e-uprave, kibernetske varnosti in “blockchain” tehnologij. “Startup okolje” je zelo razvito, saj ima Tallinn eno največjih koncentracij startupov na prebivalca v EU.
- Proizvodnja in predelovalna industrija: Osredotočena na elektronske komponente, stroje, kovinske izdelke, lesno in papirno industrijo. Velik delež proizvodnje je namenjen izvozu, zlasti v Skandinavijo, Nemčijo in Rusijo.
- Energetika: Estonija je največja proizvajalka elektrike iz skrilavca na svetu. Vlaga tudi v izkoristek biomase.
- Transport, logistika in pristaniška dejavnost: Pristanišče v Talinu je ključna točka za trgovino med EU in Rusijo ter Severno Evropo. Razvit sektor pomorskih storitev, logistike in tranzita.
- Finančne storitve: Dinamičen sektor s številnimi “fintech startupi”, prav tako je postala priljubljena destinacija za “blockchain” podjetja in digitalno bančništvo, zahvaljujoč enostavni regulaciji in e-rezidentstvu.
- Biotehnologija in farmacija: Naraščajoč sektor, podprt z državnim vlaganjem v raziskave in razvoj in močno usmeritvijo v medicinsko tehnologijo, genomiko ter zdravila na recept.
Tudi vi ne verjamete v naključja?
Estonski uspeh na področju lesno predelovalne industrije ni naključje — temelji pa na kombinaciji strateških političnih odločitev, davčnih spodbud, digitalizacije, razvoja izvozne usmerjenosti in aktivne vloge države.
Tukaj so ključni ukrepi, ki so dejansko spodbudili razvoj lesne industrije v Estoniji:
- Učinkovito in digitalizirano upravljanje gozdov
- Državni gozdovi (RMK – Riigimetsa Majandamise Keskus) so profesionalno upravljani, s trajnostnim sečnjem in preglednim sistemom za prodajo surovine.
- Digitalni sistemi omogočajo sledljivost lesa od podrtega drevesa do končnega izdelka, kar povečuje zaupanje kupcev.RMK sodeluje z zasebnimi podjetji na transparenten način, kar spodbuja stabilno dobavo surovin za predelovalno industrijo.
- Nizki davki na dobiček za reinvestiranje: V Estoniji se davek na dobiček plača šele ob izplačilu dobička, ne pa ob ustvarjanju dobička. To spodbuja podjetja k reinvestiranju v posodobitev opreme, R&D in širitev proizvodnje.
- Usmerjenost v izvoz – estonska vlada je z mednarodnimi promocijskimi programi (npr. preko Enterprise Estonia) podjetjem pomagala pri: udeležbi na sejmih, pridobivanju certifikatov (npr. CE, FSC, PEFC), povezovanju s tujimi kupci. Aktivna vlogo imajo v severnem gospodarskem prostoru (Skandinavija, Nemčija).
- Investicije v tehnološki razvoj in R&D
- Vlada je podpirala naložbe v avtomatizacijo in robotizacijo preko: davčnih olajšav, razpisov za digitalizacijo proizvodnje, povezovanja z univerzami (Tallin University of Technology).
- Podpora razvoju modularnih lesenih hiš, energetsko učinkovitih rešitev in biokompozitov.
- Javno-zasebno sodelovanje in lokalne pobude – ustanovitev grozdov (npr. Estonian Woodhouse Association), kjer se povezujejo proizvajalci, arhitekti, inženirji. Podpora lokalnim projektom za uporabo lesa v javnih zgradbah (npr. šole, vrtci z leseno konstrukcijo).
- Poceni ustanavljanje podjetij in nizke administrativne ovire – kjer ni minimalnega ustanovnega kapitala od leta 2023, prav tako ne davčnih blagajn.
- Možnost digitalnega upravljanja podjetja (e-Residency) je privabila tuje podjetnike in investicije v lesno industrijo.
- Poenostavljena izdaja dovoljenj za gradbene in obratovalne procese.
Lesno-predelovalna industrija v Sloveniji ima ob nekaterih ključnih faktorjih – visoko gozdno pokritosi, Lesarska fakulteta in raziskovalni center (UL BF, InnoRenew CoE), močna tradicija lesne obdelave in mizarske obrti, prisotnost mednarodno uveljavljenih podjetij (npr. Lumar, Marles, M Sora) – še vedno močan potencial za doseg veliko večje dodane vrednosti, če bo svoje strateške cilje postavila višje in zbrala politično voljo za:
- resno in transparentno digitalizacijo upravljanja gozdov,
- učinkovite davčne spodbude reinvestiranja v predelavo,
- poenostavitev poslovnih okolij in
- okrepitev izvozne podpore.
V Estoniji sicer prevladuje nacionalna mentaliteta samoskrbnosti, tehnološke odprtosti in zadržane učinkovitosti. Dobiček podjetij je tam družbeno ovrednoten kot rezultat uspešnega dela, inovativnosti in prispevka k družbi, ne pa kot nekaj, kar bi bilo moralno sporno ali preveč razkazovano. Glede na to, da podjetja davka na dobiček ne plačujejo, dokler ga ne izplačajo, se dobičkonosnost doživlja kot vir za reinvesticije, rast in stabilnost podjetja, ne le kot osebno bogatenje. Družba na podjetništvo gleda pozitivno, a hkrati skromno, saj spoštuje uspeh, ki je dosežen pošteno in s koristjo za skupnost.
Morda vas zanima tudi: