Kmetijski sektor Slovenije pod ukrepi EU

Kako deluje kmetijski sektor Slovenije pod ukrepi EU in kako se primerja z drugimi državami EU glede na prednosti in priložnosti, tveganja in izzive.

Prednosti in priložnosti kmetijskega sektorja Slovenije

Kmetijski sektor Slovenije ima v primerjavi z drugimi državami EU nekatere edinstvene prednosti in priložnosti:

Prednosti

1. Ekološko kmetijstvo: Slovenija ima vse bolj rastoč sektor ekološkega kmetijstva, z okoli 11,1% kmetijskih površin namenjenih ekološkemu kmetijstvu. To je več kot znaša povprečje EU.
   
2. Raznolika proizvodnja: Za slovensko kmetijstvo je značilna široka paleta raznovrstnih pridelkov in živine, kar dejansko zmanjšuje tveganja povezana z nihanji na trgu in pojavom vremenskih nevšečnosti.
   
3. Okoljska usmeritev: Ima poudarek na trajnostnih kmetijskih praksah, vključno z racionalno uporabo pesticidov in gnojil ter povečanjem deleža stročnic v kolobarjenju.

Priložnosti

1. Razvoj podeželja: Kmetijstvo igra ključno vlogo pri razvoju podeželja in ustvarjanju delovnih mest, zlasti na demografsko ogroženih območjih.
   
2. Agroturizem: Slovenija ima potencial za rast agroturizma, s pomembno vlogo priskrbe dopolnih dohodkov kmetom ter promocije lokalne kulture in izdelkov.
   
3. Integracija z EU politikami: Slovenija lahko izkoristi tiste politike EU, ki so usmerjene v celostno obravnavo kmetijstva in podeželja, saj je zato namenjen pomemben delež proračuna EU.

Kateri ukrepi EU najbolj vplivajo na kmetijski sektor Slovenije?

Na kmetijski sektor Slovenije vpliva več usmeritev EU, najbolj pa Skupna kmetijska politika (CAP).

Skupna kmetijska politika (CAP) je glavna kmetijska politika EU, ki si prizadeva podpreti kmete, promovirati trajnostno kmetijstvo in zagotoviti prehransko varnost. Slovenski CAP strateški načrt (CSP) opredeljuje, kako bo država izvajala ukrepe CAP od leta 2023 do 2027. Načrt se osredotoča na:

• Neposredna plačila: Finančna podpora kmetom za zagotavljanje stabilnega dohodka.
  
• Razvoj podeželja: Naložbe v podeželska območja za izboljšanje infrastrukture, podporo agroturizmu in izboljšanje kakovosti življenja na podeželju.
  
• Okoljski in podnebni ukrepi: Pobude za promocijo trajnostnih kmetijskih praks, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zaščito biotske raznovrstnosti.

Evropski zeleni dogovor Evropski zeleni dogovor si prizadeva, da bi Evropa postala podnebno nevtralna do leta 2050 (op. kar se sicer stroškovno izkazuje kot nerealen in ekonomsko nevzdržen cilj, smer in določen obseg naporov pa so vsekakor tema trajnostnega kompromisa). Za kmetijski sektor Slovenije to pomeni:

• Zmanjšanje odvisnosti od sintetičnih gnojil: Spodbujanje uporabe ekoloških gnojil in trajnostnih kmetijskih praks.
  
• Promocija obnovljivih virov energije: Podpora proizvodnji obnovljive energije na kmetijah brez ogrožanja pridelave hrane.

Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF) RRF zagotavlja državam članicam EU finančno podporo za okrevanje po gospodarskih vplivih pandemije COVID-19, čeprav je Slovenija iz pandemije prišla z najvišjo gospodarsko rastjo v EU. Kljub temu, pri Sloveniji to vključuje naložbe v kmetijski sektor za povečanje odpornosti in trajnosti.

Evropski strukturni in investicijski skladi (ESIF) Ti skladi v regijah EU podpirajo gospodarski razvoj in kohezijo. Naložbe iz ESIF pomagajo v Sloveniji posodabljati kmetijsko infrastrukturo, izboljševati produktivnost in podpirati razvoj podeželja.

Učinki in še vedno prisotni izzivi

Na sprejete EU ukrepe in dogovorjene politike lahko gledamo kot na strateški kompromis EU, katerega uspešnost ali neuspešnost bodo slej kot prej pokazali merljivi rezultati in njihova primerjava s podobno razvitimi političnimi združbami po svetu.

Eden od takih indikatorjev je spremljava prehranske samozadostnosti države, ki se za razliko od uvoza in izvoza hrane, izogiba masovnim transportnim potrebam, s tem pa nižji kakovosti ter slabši sledljivosti hrane do končnega uporabnika. Številke zadnjih let kažejo, da je Slovenija dokaj samozadostna pri pridelavi mesa in žit, vse bolj se pa zanaša na uvoz zelenjave, sadja in mleka.

Stopnje samozadostnosti pri mesu:

• 2024: 83%
  
• 2023: 83%
  
• 2022: 86%
  
• 2020: 85%

Stopnje samozadostnosti pri zelenjavi:

• 2024: 33%
  
• 2023: 33%
  
• 2022: 39%
  
• 2020: 39%

Podatki iz naših virov, ki spremljajo nerešene izzive, s katerimi se sooča slovensko kmetijstvo in država z razvojem podeželja v zadnjih 10 letih, izpostavljajo naslednja področja:

Ohranjanje konkurenčnosti

• Uvoz hrane: V zadnjih 10 letih se je uvoz hrane povečal, kar je vplivalo na slabšo konkurenčnost slovenskih kmetov.
• Cene hrane: Cene uvožene hrane so pogosto nižje od domače proizvodnje, kar dodatno otežuje konkurenčnost.

Debirokratizacija

• Birokratska bremena: Povečanje birokratskih zahtev in finančnih bremen zaradi evropskih uredb je vplivalo na obseg delovanja številnih kmetij.
• Finančna podpora: Kmetje se soočajo z izzivi pri pridobivanju finančne podpore zaradi zapletenih postopkov.

Podpora mladim kmetom

• Generacijska obnova: V zadnjih 10 letih se je število mladih kmetov zmanjšalo, kar vpliva na prihodnost kmetijstva.
• Ekonomska varnost: Mladi se redko odločajo za kmetovanje zaradi pomanjkanja ekonomske in socialne varnosti.

Odvisnost od vremenskih razmer in ekstremnih vremenskih dogodkov

Vpliv na pridelavo: Zahteve po prilagoditvah kmetijskih praks, večje investicije v mehansko zaščito pridelkov in napeljavo mehanske regulacije za zalivanje ali/in odvanje vode.

Razvoj podeželja

• Infrastruktura: Razvoj podeželja zahteva izboljšanje infrastrukture, kar še vedno ostaja problem.
• Agroturizem: Podpora agroturizmu je ključna za razvoj podeželja, vendar se sooča z izzivi pri njegovem financiranju in promociji.

Viri: www.kis.si, www.stat.si, agriculture.ec.europa.eu, www.gov.si; pogovori s kmeti v RS; Ukrepi EU

Delni sponzor članka: spletni.center

Morda vas zanima

• Sporni predlog in smernice ministrstva za kmetijstvo
• TRŽENJE – ali ga potrebujem?
• Ustavno sodišče nad rejce živali