in zakaj tega v lokalni skupnosti ne znamo izkoristiti?
Desetletja so mnogi ponudniki blaga in storitev verjeli, da se na ulici, kjer že ustvarjata in prodajata dva čevljarja, ne splača odpreti še enega (lastnega) čevljarstva. Evidentno so to percepcijo na laž postavili npr. v Trbižu, pa tudi vse ostale predhodne tržnice in vsi večji nakupovalni centri. En ponudnik pritegne iz drugih krajev manj potencialnih kupcev kot deset ponudnikov iste branže. Zakaj? Okusi kupcev so različni, prav tako potrebe po različni kakovosti in trajnosti blaga (se spomnite segmentacije). Na ta način se uravnovesijo tudi končne prodajne cene. Ravno ta izbira pa je pri različno segmentiranih kupcih neznansko privlačna, pri čemer ni odveč omeniti vsega časovnega prihranka, ki ga kupci ob t.i. nakupih “na enem mestu” hitro prepoznajo.
Ne le tržnice in nakupovalni centri
Na podobnem principu ne delujejo le tržnice in nakupovalni centri, ampak vsaka tržno usmerjena lokalna skupnost. Če na tem kaj dela oz. se tega zaveda!
Verjetnost, da se bo mimoidoča družina na turističnem izletu v nekem kraju ustavila, je zelo majhna, če ima ta kraj le eno dobro skrito gostilno, njeno reklamno tablo ob cesti pa voznik z lahkoto spregleda. Se pa navigacija poti lahko hitro spremeni, ko postane sovoznikom jasno, da ima v tem kraju nekdo še odprto domačo slaščičarno in ženski butik. Slednjemu bi se marsikdo raje izognil, če lahko medtem skoči pogledat v bližini razstavljeno staro žago ali renovacijo parih starodobnikov, kjer se zelo rada odpre kakšna nostalgično-tehnična debata (pivo iz bližnje gostilne – dobrodošlo!). Če danes turisti nimajo časa za vse, bodo prišli naslednjič. Morda celo v drugačni zasedbi, ker je doma nekdo nekomu tretjemu o tem nekaj razlagal (pomežik!).
Kredibilnost hvaljenja
Slovenci samohvalo že tradicionalno težko pogoltnemo – saj vemo: “lastna hvala se pod mizo va’la”. Bolje kot sebe, se zato splača izpostaviti lastnosti svojih izdelkov. Pri storitvah gre tole že veliko težje. Veliko lažje pa je hvaliti nekoga drugega. Roko na srce, deluje tudi bolj kredibilno, če nek avtomehanik pohvali bližnjo gostilno, gostinec pa ima na oknu čudovit aranžma, s katerega visi vizitka bližnje cvetličarne – reklama v zameno za lepši ambient je čista “win-win”- situacija. Pogled od zunaj obiskovalcu pove tudi to, da se ta dva ponudnika na dolgi rok prenašata in celo dobro sodelujeta. Biti v isti branži ni ovira, je pa dobro, če se njuna ciljna publika med seboj vsaj malo razlikuje.
Enosmerna ne deluje
Dejstvo, da nobeno kosilo ni zastonj, se hitro dotakne tudi tudi tistih odličnih ponudnikov, ki verjamejo v svojo večnost na način “dober glas seže v deveto vas”. Slab glas se namreč širi hitreje kot dober, zato ne pričakujte, da vas bodo vsi vedno hvalili zastonj in ob pravem času. Skupnost deluje na občutku vzajemnosti, kjer “jaz kdaj pri tebi naročim torto, ti pa se pri meni občasno postrižeš (oba pa se pri tem maksimalno potrudiva s kakovostjo)”. Ne boste verjeli, ampak ta pristop “vzajemnega priporočila” deluje tudi v digitalni obliki, pod pogojem, da imajo vsi sodelujoči ponudniki (vsaj svoje enostavne) spletne strani z razvidno lokacijo.
Morda vas zanima tudi: