Ustavno sodišče nad rejce živali

Odločitev Ustavnega sodišča glede izvajanja nadzora nad rejci živali

Zadnja odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije glede izvajanja nadzora nad kmetijskimi rejci je bila sprejeta 22. januarja 2025. Ustavno sodišče je odločalo o zahtevi Državnega sveta RS za presojo ustavnosti določb Zakona o zaščiti živali glede instituta t. i. kvalificiranega prijavitelja in inšpekcijskega ukrepa odvzema živali njihovim lastnikom oziroma skrbnikom.

Predlagatelj je zatrjeval neskladje izpodbijane ureditve z več členi Ustave. Menil je, da je izpodbijana ureditev nejasna in pomensko nedoločljiva ter da na ustavno nedopusten način prenaša oblastne naloge na zasebnike, tako da jim protiustavno podeljuje javna pooblastila, na podlagi katerih lahko izvajajo različne oblike nadzora nad lastniki oziroma skrbniki živali in s tem prevzemajo delo pristojnih inšpektorjev.

Ustavno sodišče je poudarilo, da je varstvo (dobrobiti) vseh živali del ustavnih zahtev ohranjanja narave in varovanja okolja ter da je tudi za to področje pomembno delovanje različnih nevladnih organizacij. Po presoji Ustavnega sodišča pa izpodbijani ukrep odvzema živali ni v neskladju s pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Ustavno sodišče je presodilo, da je ukrep primeren in nujen za doseg cilja zaščite živali ter da je teža posledic posega v pravico do zasebne lastnine sorazmerna koristim ukrepa.

Delna pritrditev predlagateljem ustavne presoje

Ustavno sodišče je soglasno pritrdilo predlagatelju presoje le v 1. sklepu (od štirih), v katerem lahko kvalificirani prijavitelj v primeru nestrinjanja z ugotovitvami pristojnega organa za veterinarstvo zahteva ponovno presojo ugotovitev, ki jo izvede posebna tričlanska komisija.

Zaradi ugotovljenega neskladja šestega in sedmega odstavka 36.b člena ZZZiv z
2. členom Ustave je Ustavno sodišče ti določbi razveljavilo (1. točka izreka)

Iz zakonskih določb namreč ni mogoče ugotoviti, kakšno je pravno razmerje med postopkom pred tričlansko komisijo in morebitnim vzporednim inšpekcijskim postopkom, določno pa niso urejena niti bistvena vprašanja zahteve za ponovno presojo ugotovitev (morebitni razlogi, zaradi katerih jo kvalificirani prijavitelj lahko vloži, rok za njeno vložitev in pravne posledice presoje tričlanske komisije).

Obveljal bo torej dosedanji postopek oz. splošne določbe 24. člena ZIN, ki urejajo položaj strank v inšpekcijskih postopkih.

Razmerja in odklonilna mnenja

2. Prvi do peti ter osmi in deveti odstavek 36.b člena Zakona o zaščiti živali niso v neskladju z Ustavo.

3. Člena 36c in 36č Zakona o zaščiti živali nista v neskladju z Ustavo.

4. Tretja alineja 43. člena Zakona o zaščiti živali ni v neskladju z Ustavo.”

Odločitev Ustavnega sodišča RS glede izvajanja nadzora nad kmetijskimi rejci je bila sprejeta z večino glasov:

• 2. točko izreka je sprejelo s šestimi glasovi proti trem (6:3). Proti so glasovali sodniki Jaklič, Svetlič in Šorli.
• 3. točko izreka je sprejelo s šestimi glasovi proti trem (6:3). Proti so glasovali sodniki Jaklič, Svetlič in Šorli.
• 4. točko izreka sprejelo s petimi glasovi proti štirim (5:4). Proti so glasovali sodniki Čeferin, Jaklič, Svetlič in Šorli.

V ločenenih odklonilnih mnenjih so sodniki izpostavili naslednje točke:

1. Neskladje z ustavo: Nekateri sodniki so menili, da izpodbijana ureditev ni v skladu z Ustavo, saj na ustavno nedopusten način prenaša oblastne naloge na zasebnike.
2. Pravica do zasebne lastnine: Ločena mnenja so poudarila, da ukrep odvzema živali posega v pravico do zasebne lastnine in da teža posledic posega ni sorazmerna koristim ukrepa. Izpostavljajo tudi sporno razdeljevanje morebitne kupnine pri prodaji odvzetih živali s strani veterinarske inšpekcije, predvsem pa  odsotnost vračanje ostanka le-te prvotnemu lastniku.
3. Vloga nevladnih organizacij: Nekateri sodniki so izrazili pomisleke glede vloge nevladnih organizacij pri izvajanju nadzora nad kmetijskimi rejci in menili, da bi morala biti ta vloga bolj jasno opredeljena. Predvsem se sprašujejo, kako je pravno dopustno nevladne organizacije, ki so po svoji definiciji in izvoru vedno idejno subjektivne in ločene od oblasti (torej “neodvisne”), vključiti v državni nadzor, ki mora biti objektiven.

Vir: Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-227/23 z dne 22. 1. 2025 – Ustavno sodišče Republike Slovenije

Morda vas zanima tudi:

• Kmetijski sektor Slovenije pod ukrepi EU